Asparaginsko kislino, splošno znano tudi kot aspartat, proizvajajo v jetrih bakterije iz glutamata. Njegova glavna naloga je ustvarjanje in transport energije po telesu. Ta članek bo razpravljal o njegovi presnovi, absorpciji in toksičnih stranskih učinkih.
Presnova
Asparaginska kislina se sintetizira v jetrih iz glutamata in se za svojo pretvorbo opira na kofaktor piridoksin (vitamin B6). Asparagin se večinoma sintetizira iz asparaginske kisline in adenozin trifosfata (ATP), lahko pa se proizvaja tudi iz glutamata, za kar je potreben mineral magnezij.
Oblike in absorpcija asparaginske kisline
Asparaginska kislina obstaja v dveh oblikah: L-asparaginska kislina in D-asparaginska kislina. Prehranske beljakovine vsebujejo L-asparaginsko kislino (tj. L-asparaginsko kislino). Asparaginska kislina in glutamat tekmujeta za absorpcijo v možganih, korteksu in hrbtenjači. Ta konkurenčna absorpcija je eden od načinov, kako presnova aminokislin uravnava telo.
Absorpcija asparaginske kisline in glutamata je v poškodovanih možganih zmanjšana. Tako kot drugi ekscitatorni nevrotransmiterji se tudi asparaginska kislina zmanjša v krvi bolnikov z depresijo. Trenutno se asparaginska kislina preiskuje za njeno uporabo pri zdravljenju depresije.
Toksičnost asparaginske kisline in stranski učinki
Toksičnost asparaginske kisline je zelo podobna strupenosti mononatrijevega glutamata (SG). Visoki odmerki asparaginske kisline povzročijo podobne poškodbe centralnega živčnega sistema pri poskusnih živalih, zlasti hipotalamusa, kar povzroči debelost, razvojne zaostanke in reproduktivno disfunkcijo. Asparaginska kislina lahko zmanjša motorično in raziskovalno vedenje pri poskusnih živalih. Prav tako lahko zmanjša plodnost (nenormalne ravni encimov asparaginske kisline v nenormalni spermi), zmanjša volumen hipofize, ščitnice, jajčnikov in testisov ter povzroči aktivnost in poškodbe mrežnice, kar povzroči odstop mrežnice. D-asparaginska kislina je bolj strupena kot L-asparaginska kislina in povzroča zaviranje rasti pri poskusnih živalih. Odmerki asparaginske kisline, uporabljeni v teh študijah, so približno 2 do 4 grame na kilogram telesne teže, kar ustreza 140 do 280 gramom pri 70-kilogramskem odraslem moškem - odmerek, ki močno presega kakršno koli fiziološko ali terapevtsko uporabo. Peroralni odmerki do 25 do 100 gramov asparaginske kisline morda ne bodo povzročili toksičnih stranskih učinkov pri ljudeh.
Previdnostni ukrepi pri uživanju aspartama
Asparaginska kislina in fenilalanin sta surovini za proizvodnjo aspartama. Na žalost lahko oba stimulirata ekscitatorne poti v možganih. Te ekscitatorne poti lahko poslabšajo bolečino, razdražljivost, nihanje razpoloženja in so celo povezane s psihozo. Prav tako lahko s padavinami poškodujejo celotno telo, vključno s pljuči in možgani, na primer pri Alzheimerjevi bolezni.
Aspartam je edinstven nadomestek sladkorja. Ker je dipeptidna spojina in se hitro razgradi, zagotavlja močan sladek okus, stokrat slajši od glukoze, vendar z zelo nizko vsebnostjo kalorij. V študijah aspartama je bil uporabljeni odmerek 34 mg/kg telesne teže, kar ustreza 2 g asparaginske kisline pri povprečnem 70 kg odraslem. Ta odmerek ne zadošča za znatno zvišanje ravni asparaginske kisline, asparagina ali glutamina v krvi; zato lahko vidimo, da je aspartam varen za uporabo. Vendar to ne velja za bolnike s fenilketonurijo.